Uncategorized

V slovenskem distriktu je LK MARIBOR ZARJA eden izmed prepoznavnih treh ženskih klubov. Brez posebnega namena ali odklonilnega stališča do močnejšega spola, smo prepričane, da lahko same, a združene veliko naredimo za boljši danes in jutri pomoči potrebnih. V sedmem letu našega delovanja se nam je ponudila izjemna priložnost in odločile smo se prestopiti štajerske meje. 
Nekaj poznanstev, dobrih misli, iskrenih besed in iskrica je preskočila. Tudi na distriktu je bila polna mera posluha pri bivšem guvernerju Zoranu in sedanji guvernerki Alenki, ki sta nudila vso pomoč in podoporo. Levji delež pri rojstvu prvega podružničnega kluba pa so prevzele kar nove zarje Meira in Irena v sodelovanju s članicami matičnega kluba. Z najboljšimi nameni in s toplino v srcu smo v soboto 14.9.2013 prisostvovale svečanemu dogodku ustanovitve podružničnega kluba v hotelu Marita v Protorožu. V duhu našega letošnjega klubskega slogana » SKUPAJ ZMOREMO« smo tako našo lionistično družino ponosno in polno pričakovanj povečali za 7 članic. V nadaljevanju seveda ciljamo na samostojni klub in novo zvezdico v našem distriktu. 
Po uradnem delu se je druženje preselilo na prisrčen poolparty, kjer pa sta glavno vlogo imeli novi zarji Lucienne in Irena. Lucienne – znana umetnica in glasbenica s spremljevalcem Danielom nas je prijetno glasbeno razvajala, Irena pa nam je ustvarila čudovite poslikave rok in nog. Nepozabno!

18. maja smo v mestnem parku organizirale prvi Lions dobrodelni tek “Tečem, da pomagam”. Z nami so tekli tudi slepi ob pomoči prostovoljcev. Akcija je bila izvedena v okviru vseslovenskega teka in je združila v teku najmlajše malčke, odrasle in starejše.

23. septembra 2012 smo Zarje skupaj z LK Ptuj in LK Maribor Piramida in Maribor pripravile 1. dobrodelno trgatev na Piramidi. Donacijo prejetih sredstev smo namenili respiratorju za nedonošenčke v UKC Maribor, Porodnišnico.

Nataša Tič-Ralijan je s svojo predstavo Ana-Liza navdušila občinstvo. Razigrana, duhovita, sexi Analiza je prisrčno zabavala skoraj polno dvoarno. Pevec Blaž Drobnak je s svojim nastopom pričaral v dvorano pravo vzdušje. Obiskovalci so se prisrčno nasmejali Natašinim šalam in preživeli nepozaben večer. Bile smo odlične, saj smo uspele napolniti dvorano v tem prazničem času, ko se vsepovsod kaj dogaja. Akcija prodajmo vstopnice je torej uspela. Zakladničarka Mojca že pripravlja poročilo koliko denarja se je zbralo.
Poskušale bomo čimprej razdeliti denar med ljudi, ki resnično potrebujejo pomoč. In teh je zelo veliko. Zavedamo se, da je dosti bolj pompozno predati ček za nabavo dragega pripomočka ali kaj podobnega.To je seveda veliko bolj odmevno. . Toda Zarje hodimo okoli z odprtimi očmi in vidimo, da je vedno več malih ljudi, ki se utapljajo v revščini. To ni revščina, ki bije v oči, to je prikrita revščina, ki ubija. Naša pomoč bo predana v roke tistim, ki jo zares potrebujejo.

vZarje se pridružujemo humanitarni akciji na katero pozivamo tudi vse ostale Lios klube.

Julija je odličnjakinja II. gimnazije Maribor in se pri svojih rosnih 16. letih spopada s kruto boleznijo, pa kljub temu ni izgubila upanja in vere. Pomagajmo ji! Zarje smo Juliji namenile 500€ in apeliramo na vse Lions ter ostale dobrodelne klube ali posameznike, da pomagamo po svojih zmožnostih.

“Glej, tati: imam čudovito družino, s katero sem srečno preživela vseh 16 let … in če bom umrla, bom umrla srečna.” To so besede Julije Logar, ki je junija izvedela, da ima levkemijo. In te besede so spodbudile njeno prijateljico Matejo k iskanju pomoči za petčlansko družino, v kateri je zaposlen le oče.
Zrušil se ji je svet. Nikoli nisem nikomur nič naredila ali slabega želela; zakaj se je meni to zgodilo, se je spraševala.
Anita Logar, Julijina mati
Obup, strah, žalost – vse se je kopičilo
“Za vse je bil to seveda močan udarec, še posebej za njeno družino. Začeli so se temni dnevi v njihovem življenu. Obup, strah, žalost … vse se je kopičilo. Kot da to še ni dovolj, pa so tu še denarne težave. Mama je brez službe. Velikokrat jima finančno pomaga starejša sestra, ki pa že ima svojo družinico. Zaradi velikega udarca se zdi, kot da se je pri njih čas ustavil, a denar vseeno potrebujejo – še posebej zdaj. Njihovo življenje se je zaradi bolezni toliko spremenilo, da bi bilo treba prenoviti celotno stanovanje,” pravi Mateja. Z denarjem, ki ga je prispevalo podjetje Intereuropa, v katerem dela oče, so Juliji že prenovili sobo, a še vedno ostaja precej drugih stvari, denimo hrana in zdravila.
“O tem, kaj potrebujemo, še nisem veliko razmišljala. Najprej bi morali doma urediti prho namesto kadi. Včeraj ji je postalo slabo in je padla. Čeprav je stara 16 let, je zame pretežka, da bi jo nosila iz banje,” pravi Anita Logar. Če se odločite priskočiti na pomoč, lahko denar nakažete na naslednji TRR:
Julija Logar, Abanka Vipa d.d., Maribor: 0510 0702 5780 492
Mislili so, da je le nedolžen glavobol
Kaj točno se je zgodilo, nam je pojasnila Julijina mati Anita (Julija se namreč ni počutila dovolj močno za pogovor): “To se je zgodilo čez noč. Počutila se je slabo, imela je glavobole. Do takrat smo vse povezovali s šolo, ker se je morala precej učiti. Zaključevala je namreč prvi letnik. Šli smo na pregled in takoj so jo prepeljali v UKC Ljubljana, na hematoonkološki oddelek. Še isto noč je začela s kemoterapijo. Postavljena je bila diagnoza akutna limfoblastna levkemija pre-B.”
Kljub bolezni je prvi letnik druge mariborske gimnazije zaključila s prav dobrim uspehom. “Moram reči, da so ji v šoli kar prisluhnili,” pove Anita in doda, da sošolci ne vedo veliko o njenem trenutnem stanju, so ji pa pred začetkom počitnic podarili medvedka.
Optimizem kljub šoku
V odsotnosti Julijine zdravnice dr. Majde Benedik Dolničar nam je njena sodelavka dr. Lidija Kitanovski potrdila, da se deklica zdravi od junija dalje. Ravno zdaj se je za tri dni vrnila domov po več kot mesecu dni kemoterapije v Ljubljani. A že kmalu bo morala nazaj.
Julijine fotografije si lahko ogledate v galeriji.
“Zrušil se ji je svet, a je vseeno kar optimistična. Toda čaka jo še veliko bolečin zaradi kemoterapije. Po 33 dneh kostne in lumbalne punkcije pravijo, da zdravljenje napreduje. A zdaj smo morali imeti 14 dni premora, ker so bili stranski učinki kemoterapije prehudi. Bila je vsa rumena,” pove Anita.
Stalno je prisoten strah, kaj se bo zgodilo, ker veš, da moraš potem v najkrajšem času priti v Ljubljano.
Anita Logar
Nihče ne ve, kaj bo prihodnost prinesla nam
“Julija je velik borec, kljub svoji bolezni drži družino pokonci. Ne pokaže bolečine, čeprav trpi. Ona tolaži njih, ko ji gre na slabše,” pa še dodaja Mateja in opozarja: “Nikoli ne vemo, kakšna usoda čaka nas. Meni je Julija za zgled, ker kljub bolezni oddaja pozitivno energijo. Misli in je odločena, da bo raka premagala. Pred nekaj dnevi sta se z očetom pogovarjala o tej bolezni, zdravljenju in pogovor je nanesel na besedo smrt. Očeta je kar zmrazilo. Močno je zadrževal solze pred njo. Seveda je to videla in mu mirno rekla: ‘Glej, tati: imam čudovito družino, s katero sem srečno preživela vseh 16 let … in če bom umrla, bom umrla srečna.'”

Zarje smo v svoji novi akciji kupile najnovejšo slikanico, ki jo bomo podarile šolam, vrtcem in knjižnicam.
Nenavadna slikanica, ki jo je mogoče brati, si jo ogledovati, potipati in tudi poduhati! Duhovito besedilo govori o špagetu Žigu, ki pobegne iz lonca in na svoji poti v svet sreča jabolko. To je prepričano, da je špaget ogromen črv, ki ga bo pojedel. Imenitne ilustracije priznanega umetnika Zvonka Čoha so jasne in pregledne, upodobljeni predmeti pa so tako veliki kot v resnici, kar pomaga pri tvorjenju predstav.
Posebna dragocenost tipanke je, da je namenjena tako slepim, slabovidnim kot tudi videčim otrokom. Besedilo je tiskano v povečanih črkah ter v braillovi pisavi. Izkušnje kažejo, da so tipanke izjemnega pomena prav za vse otroke – slepi tipajo ilustracije, videči pa se srečajo z braillovo pisavo in začno razmišljati o vrstnikih s posebnimi potrebami, kar razvija empatijo do »drugačnih«. Slikanica je prva iz serije Tipanka, v katerih bo glavni junak, napol kuhani špaget Žiga, odkrival svet ter se preizkušal v situacijah, ki so otrokom blizu.

Zarje smo se lotile dolgoročnega projekta »Očke na velikem planetu«, kjer želimo skozi različne oblike dejavnosti, druženja in akcij otrokom in mladini približati skrb za varstvo našega okolja, ki je tudi ena izmed usmeritev delovanja Lions klubov. V sodelovanju z Vrtcem Jadvige Golež bomo pripravile utrip – razstavo naših najmlajših – predšolskih otrok v kreaciji 2-3 skupinskih slik, ki bo v avli MOM 22. aprila na Dan zemlje.
Prepričane smo, da bo iskren odtis otroških rok, njihovih misli prepletenih z osnovno idejo lionizma zanimivo in poučno sporočilo vsem obiskovalcem MOM. Projekt je zasnovala in ga vodi mag. Mojca Knez, strokovnjak iz področja okoljevarstva. Organizator je Dragica Sajko, ki je v vrtcu pripravila likovno delavnico, v kateri bodo otroci na platnu izrazili svoje zamisli.
Za ta projekt nam je specialistka Zvonka Rosandič, prof. lik. um. izdelala celostni grafični znak, ki ponazarja vse štiri elemente, ki sestavljajo glavni eko sistem za naše življenje: zemlja, voda, toplota in zrak.
Ptici ponazarjata ljubezen ter zdravo in mirno življenje na zemlji s sporočilom: “ZDRAVA ZEMLJA – MOJA PRIHODNOST”.
Oblikovni in barvni elementi celostnega grafičnega znaka so vkomponirani v obliki “POŠTNE ZNAMKE”, ki jo bomo dale natisniti na pošti in bo s svojo sporočilnostjo obšla Slovenijo in svet.